Sindrom karpalnega kanala ali sindrom zapestnega prehodaKarpalni kanal ali zapestni prehod je ozek tunel na dlanski strani zapestja. V tem kanalu leži mediani živec skupaj z devetimi kitami mišic, ki upogibajo dlan in prste. Tam je dobro zaščiten pred neposrednimi udarci in lahko opravlja svoje delo – senzorično (čutno) oskrbuje palec, kazalec, sredinec in palčevo stran prstanca, motorično pa del palčeve mišične kepe.
Pritisk na živec povzroči najprej motnje delovanja senzoričnega nitja – mravljinčenje in bolečino. Če pritisk ne popusti, okvari tudi gibalno nitje, tako se razvije za sindrom značilna šibkost mišic dlani in z njo povezani nerodnost prstov, padanje predmetov iz rok in podobne nevšečnosti.
Pogosto se sindrom zapestnega prehoda pojavi v slopu sistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene sklepe in jo vsi poznamo pod imenom revma. Gre za najpogostejšo obliko sistemskih bolezni veziva, in sicer revmatoidni artritis.
Prvi simptomi
Bolezen se začne postopoma z blago neizrazito bolečino v zapestju, ki se lahko razširi tudi v predel dlani, na notranjo stran podlakti ali celo do ramena. Vsi prsti razen mezinca postanejo mravljinčasti, omrtvičeni po daljši ali celo krajši prisilni drži zapestja.
Ponoči – sploh proti jutru – so težave bolj izrazite kakor podnevi. Stresanje roke začasno zmanjša težave. Bolj ko bolezen napreduje, slabše je zaznavanje dotika s prizadetimi prsti. Nazadnje postanejo na dotik povsem neobčutljivi oziroma gluhi, roka postane šibkejša in bolj okorna.
Zdravljenje
Dokler so težave le blage in izrazito prehodne narave, jih je mogoče obvladati z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo zapestja in prste. Kadar kljub takemu načinu dela težave vztrajajo ali se stanje celo slabša, so na voljo občasna imobilizacija, zdravila ali operacija.
Operacija poteka v lokalni anesteziji. Živec lahko sprostimo s klasično odprto ali endoskopsko metodo. Operacija je kratka, traja deset do petnajst minut. Kirurški poseg po rehabilitaciji, ki traja do dva meseca, praviloma zelo izboljša stanje.
|
