Zaradi svoje hiperozmolarnosti je Donat Mg naravno ozmotsko odvajalo. Spada v skupino saliničnih odvajal. Najizraziteje deluje zato, ker vsebuje sulfatne soli (Mg-sulfat - grenka sol) in (Na-sulfat - Glauberjeva sol) in okoli 1000 mg /L magnezija. Zaradi sulfatnih ionov, ki vplivajo na sluznico želodčno – črevesnega trakta z dražljajem raztezanja in povečanja volumna vsebine, pride tudi do sproščanja hormonov, ki učinkujejo na ledvice, mehur in trebušno slinavko. Donat Mg torej na podlagi osmoze iz celic črevesne stene odtegne vodo in volumen vsebine v črevesju se poveča od 3- do 5-krat, zato le-ta pritisne na črevesno steno in izzove njeno peristaltiko oz. gibanje. Magnezij sam še dodatno draži črevesne hormone, ki peristaltiko okrepijo. Donat Mg se lahko uspešno uporablja za pripravo bolnikov na kolonoskopijo, irigiografijo in za čiščenje črevesja pred operativnimi posegi.

Možni stranski učinki:
Pri preveliki popiti količini se lahko pojavi diareja/driska, ki preneha, ko prenehamo s pitjem.

Kako pijemo Donat Mg pri zapeki?
Pijemo zjutraj na tešče toplega (30 – 37 °C) oz. sobne temperature 1/2 l in več. Pomembno je, da ga popijemo naenkrat oz. sorazmerno na hitro. Tako izzovemo spontano odvajanje. Dodatno ga lahko uživamo zvečer pred spanjem 2 - 3 dcl. Ne pijte ohlajenega iz hladilnika!

Zgaga nastopi pri povečanem izločanju želodčne kisline in jo občutimo kot pekočo bolečino v žlički, lahko tudi v požiralniku. Problem naj bi imel vsak deseti človek, pogostejši je pri starejših, moških in nosečnicah. Ker ima požiralnik drugačno sestavo sluznice kot želodec in je zato manj zaščiten lahko kislina poškoduje njegovo sluznico.

Ponavljajoče, pogosto in dolgotrajno zahajanje kisline v požiralnik lahko vodi do hujših težav, celo raka. Zato je potrebno poskrbeti za svojo telesno težo, spati z dvignjenim vzglavjem, dobro prežvečiti hrano, jesti počasi in več manjših obrokov. Pomembno je popiti vsaj 2 litra vode na dan. Skratka nujno je spremeniti svoj življenjski slog, se izogibati določeni hrani in pijači, alkoholu in cigaretam ter fizičnim in psihičnim preobremenitvam. Želodec ustvari dnevno od 2 do 3 litre kisle tekočine, ki je sestavljena v glavnem iz klorovodikove kisline in pepsina (encim, ki pospešuje presnovo beljakovin). Že približno 1,2 litra Donata Mg ima zadostno pufersko sposobnost za nevtralizacijo na dan izločene kisline. To mu omogoča enkratna sestava z okrog 7.700 mg hidrogenkarbonata, ki ima veliko sposobnost vezanja kislin in pufranja prostih kislin. Veže želodčno kislino v ekvivalentnih količinah.

Bolnikom z želodčnimi in žolčnimi težavami, z boleznimi jeter in trebušne slinavke bo najbolje del zjutraj mlačen, čez dan pa hladen oz. sobne temperature. Pri navedenih težavah ga pijemo v manjših količinah (1 – 2 dcl) pol ure pred obroki, pa tudi med njimi. Pri zgagi je pomembno dolgotrajno pitje manjših količin večkrat dnevno.

Priporočilo: po vsaki kavi, alkoholu in obilni hrani popijte 1 dcl Donata Mg.

Pitje Donata Mg zelo koristi tudi po prekrokani noči. Maček, ki se pojavi zjutraj, se bo hitro omilil ali celo izginil.

Velika količina hidrogenkarbonatnega iona v enem litru (7.700 mg), ima sposobnost vezanja prostih kislin, sposobnost vzpostavljanja kislo/bazičnega ravnotežja v telesu in ustvarjanja bazičnega presežka. Slabost glavobol, želodčna kislina in neprijetni občutki v želodcu bodo kmalu prešli. Sulfati v obliki natrijevih in magnezijevih soli ugodno delujejo na prebavo in pomagajo da še zadnji ostanki strupov zapustijo telo.

Magnezij bo pomagal obnavljati celice želodca in jeter saj je pomemben element rasti in revitalizacije tkiv.

Donat Mg je koristen tudi žolčnim bolnikom. Povzroča namreč krčenje in praznjenje žolčnika in pospešuje izločanje žolča. Žolč bolnikov, operiranih zaradi kamnov, vsebuje preveč holesterola ali premalo žolčnih kislin in lecitina. Zvišanje holesterola je pogosto značilno tudi za debele ljudi.

Žolč se v žolčniku 4- do 10-krat zgosti tako, da sluznica žolčnika vpije vodo in soli. Žolča je v žolčniku 200 do 300 ml. Mg sulfat v Donatu Mg vpliva na to, da se žolčnik krči in obenem sprošča mišico zapiralko na izvodilu žolčnega kanala, tako da se iztisne žolč skozi izvodilo v dvanajsternik. Redno praznjenje žolčnika tako preprečuje nastanek žolčnih kamnov.

Donat Mg pijemo mlačen zjutraj na tešče 0,5 l.

Previsoka telesna teža je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj na Primorskem. Več debelosti je v nižjih družbenih slojih. Vse pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih.

Za debelost je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar povzroča motnje v presnovnih procesih, povečuje zbolevanje za številnimi boleznimi, skrajšuje življenjsko dobo in posledično znižuje kakovost življenja. Z debelostjo vzporedno zaskrbljujoče narašča število ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2. Prav tako je debelost pomemben dejavnik tveganja za srčno - žilne bolezni in povezana s pogostejšim pojavljanjem srčnega popuščanja, visokega krvnega pritiska, žolčnih kamnov, motenj dihanja, skeletne bolezni in nekaterih vrst rakov. 

Redko so vzroki debelosti bolezenski ali pa uživanje nekaterih zdravil, ki povečujejo apetit in zmanjšujejo porabo energije.  Večinoma se deduje le nagnjenost k debelosti, od dejavnikov okolja pa je odvisno, ali se bo debelost razvila. Vplivi okolja, naše prehranske navade in odnos do samega sebe, igrajo pomembno vlogo pri nastanku debelosti. Nekateri psihični dejavniki kot so stres, nerazrešene frustracije, notranja praznina in pomanjkanje ljubezni lahko vodijo v prekomerno prehranjenost. Zanemarljiva ni niti pomanjkljiva ozaveščenost in nižji socialni status. 

Porast glukoze po obroku opišemo z dvema pojmoma: glikemični indeks in glikemično breme. 

Glikemični indeks (GI) razvršča posamezna hranila na lestvici od 0 - 100 in predstavlja stopnjo s katero posamezna hranila vplivajo neposredno na spremembo ravni krvnega sladkorja po zaužitju. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi. Živila z visokim GI povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja in kasneje hiter padec, zato smo po zaužitju takih živil tudi hitro lačni. Živila z nizkim GI počasi dvigujejo raven krvnega sladkorja in dajejo daljši občutek sitosti. Na koncentracijo glukoze po obroku vpliva: vrsta ogljikovih hidratov, deleža maščob in beljakovin v obroku, način kuhanja, čas, temperatura, zrelost in stopnja predelave ogljikovih hidratov ipd. ... 

Glikemično breme pa se nanaša na hrano ali obrok v celoti. Izračuna se tako, da pomnožimo glikemični indeks neke sestavine hrane s količino te sestavine. Upoštevati je potrebno vse sestavine obroka.

Hujšanja se običajno lotevamo sami z različnimi zvenečimi večinoma enostranskimi dietami. Največkrat smo neuspešni, saj z velikimi napori izgubljene kilograme hitro spet pridobimo. 

Priporočljiva živila so tista z nizkim GI, vse pusto meso, polnovredna (nepredelana, neoluščena) žita (kruh, testenine, riž), sadje, zelenjava, fermentirani mlečni izdelki z manj maščob. Pijače naj bodo nesladkane. Dnevno je potrebno popiti 2 - 3 l vode. 

Pri hujšanju se maščobe in beljakovine razgrajujejo v kisline, telo izgublja pomembne minerale. 

Naravna mineralna voda Donat Mg nevtralizira nastale kisline in nadomešča izgubljene minerale. Je naravno odvajalo in v začetku hujšanja zelo koristen, saj očisti telo zastalih strupov, odpadnih snovi, pomaga pri vzpostavljanju kislinsko - bazičnega ravnotežja in tako razbremeni telo presnovkov. Ker je zelo bogat s sulfatnimi solmi, ki povečajo izločanje holecistokinina, redno pitje zmanjšuje apetit. Za sulfate tudi velja, da onemogočajo absorbcijo lipidov in pomagajo prazniti žolčnik. Bogastvo magnezija v naravni mineralni vodi Donat Mg pospešuje presnovo, krepi odpornost in poveča zaloge energije. Ob telesni aktivnosti varuje srce, ožilje in mišice.  Izkušnje kažejo, da je kombinacija diete in telesne aktivnosti najbolj učinkovita pri zniževanju telesne teže. Telesna aktivnost izboljša telesno zmogljivost, poveča mišično maso, uravnava krvni tlak, zniža nivo lipidov in glukoze, vliva nam optimizma. 

Prekomerno telesno težo in debelost najpogosteje izražata z zvečanim indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kg/ (telesna višina)2, ki kaže dobro povezavo s količino maščobnega tkiva v telesu, ne pove pa ničesar o razporeditvi maščobe. Glede na velikost ITM ločimo več stopenj debelosti (poglej spodnjo tabelo). 

Obseg pasu praviloma izmerimo tako, da postavimo merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem moramo paziti, da merilnega traku ne napnete preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm.

Ameriško diabetološko združenje je v svojih smernicah podalo mnenje, da nastopa pomanjkanje magnezija in nekaterih drugih elementov pri diabetikih pogosteje kot pri zdravih. Razpoložljivi podatki govorijo v prid temu, da preventivno uživanje magnezija preprečuje nastanek zapletov. Leta 1999 je bilo v ameriški zdravniški reviji, Archives of Internal Medicine, objavljeno, da zmanjšan vnos magnezija s hrano pri rizičnih osebah lahko povzroči diabetes.

Pri sladkorni bolezni lahko pomanjkanje magnezija uspešno nadomeščamo s pitjem naravne mineralne vode, ki vsebuje magnezij. Magnezij je pomemben za ravnovesje glukoze v telesu. Magnezij ima vlogo sekundarnega prenašalca za učinkovitost inzulina. Inzulin pa po drugi strani pomembno vpliva na kopičenje magnezija znotraj celic. Znižana znotraj celična koncentracija magnezija bi lahko prispevala k zmanjšanemu delovanju inzulina oziroma povečanju rezistence na inzulin, kar se dogaja pri diabetikih tipa 2. Trajno nadomeščanje magnezija verjetno prispeva k izboljšanemu delovanju beta celic trebušne slinavke in povečuje odgovor na inzulin.

Že leta 1986 je Zdravstvo Rogaška Slatina na 2. evropskem kongresu o magneziju v Stocholmu predstavilo rezultate raziskave o vplivu 16-dnevnega pitja Donata Mg (7 dcl na dan) na koncentracijo magnezija in nivo krvnega sladkorja, holesterola in sečne kisline pri osebah s sladkorno boleznijo, ulkusno boleznijo in pri kontrolni skupini zdravih preiskovancev. Koncentracije magnezija pri sladkornih in ulkusnih bolnikih so se po pitju Donata Mg statistično značilno dvignile. Tudi padec krvnega sladkorja pri osebah s sladkorno boleznijo je bil statistično značilen, tako da so lahko 12-tim od 70 celo znižali medikamentozno terapijo.

Tudi holesterol se je po pitju statistično značilno znižal s povprečne vrednosti 7,19 na 5,96 mmol/l. Znižal se je tudi nivo sečne kisline, vendar sprememba ni bila statistično značilna.

Dokazano je, da pomanjkanje magnezija pospešuje nastanek kisikovih metabolitov (prostih radikalov). Posredno prihaja do zvišanja simpatikusa, ki zavira delovanje insulina. Pri hipomagneziemiji (pomanjkanju magnezija) celice izgubljajo kalij in natrij, akumulira se kalcij, ki sproža negativne metabolne poti. Prihaja pa tudi do zaviranja delovanja nekaterih pomembnih membranskih encimov. Povezano je s poznimi zapleti sladkorne bolezni, kot so retinopatija in nefropatija.

Hiperglikemija pa povzroča med drugim čezmerno izločanje magnezija skozi ledvice, iz česar izhaja, da so pomanjkanja izrazitejša pri slabše urejenih diabetikih. Pomanjkanje naj bi bilo premo sorazmerno nivoju glikoziranega hemoglobina.

Mnogi diabetiki imajo hipertenzijo oz. visok krvni pritisk, nekateri srčno odpoved in uporabljajo diuretike, ki povečujejo izločanje magnezija. Koliko diabetikov ima pomanjkanje magnezija, ni jasno. Določanje koncentracije v serumu ne daje prave slike, potrebno je določanje v eritrocitih, saj je v serumu le en odstotek Mg.

NE. Magnezij pomaga osebam, ki imajo diabetes tip 2 ter nosečnicam, ki so prvič zbolele za sladkorno boleznijo.

Če imate ta tip sladkorne bolezni in ste "nekoliko bolj polni okoli pasu" pomeni, da otočki trebušne slinavke povsem dobro tvorijo in izločajo inzulin, problem pa nastane na v perifernih tkivih - zalogah maščob, mišicah in jetrih. Ta tkiva so poglavitni proizvajalci energije (ki nastaja iz sladkorja) za vaše telo. Inzulin, ki pri vas normalno nastaja, ne more prodreti v tkiva. Tako je pretok sladkorja v kri onemogočen in s tem tudi njegova nadaljnja obdelava. Zaradi tega se zviša količina sladkorja v krvi, kar škoduje vašemu zdravju, ostanete pa tudi brez energije.

Blokirana periferija ter zvišan sladkor v krvi pri tipu 2 sladkorne bolezni nenehno spodbujata otočke trebušne slinavke, da izločajo še več inzulina. Zato se trebušna slinavka izčrpava in z leti tvori vse manj inzulina.

Ob skrbi za čim bolj zdravo prehrano, primerno telesno težo in veliko gibanja je Donat Mg izvrstno dopolnilo, ki lahko pripomore k boljši urejenosti sladkorne bolezni.

Pijemo mlačnega 1 do 2 dcl zjutraj na tešče in pred vsakim obrokom.

Ledvični kamni so pogosta nadloga, ki doleti vsaj enkrat v življenju 10 % ljudi. Nastanejo pri pojavu visoke koncentracije kalcija, oksalata in urične kisline v urinu, kakor tudi pri pomanjkanju vode v ledvicah in pomanjkanju citrata.

Znak za kamne je izredno huda ledvena bolečina v intervalih, ki jo lahko spremlja slabost, bruhanje, pekoče uriniranje, kri v urinu lahko pride do povišane telesne temperature in infekcije. Priporočljivo je, če je le možno, da se naredi kemična analiza kamnov ker je zdravljenje potem lahko natančno usmerjeno. Manjši kamni do 5 mm se običajno izločijo sami, večje je potrebno odstraniti za kar obstaja več različnih metod.

Ponovitve ledvičnih kamnov so zelo pogoste in sicer nekateri podatki navajajo da se pri 40 %-tih ponovijo v 2  -3 letih, pri 70 % bolnikov v 10 letih in skoraj vsi bolniki pa imajo ponovitev po 20 letih.

Za naravne mineralne vode z veliko količino hidrogenkarbonata je značilno, da pomagajo preprečevati nekatere vrste kamnov in sicer: kalcijeve oksalatne, uratne in cistinske. Zaradi izjemno visoke vsebnosti hidrogenkarbonata in magnezija v 1 l naravne mineralne vode Donat Mg je voda znana kot naravni preprečevalec nastanka sledečih vrst ledvičnih kamnov: kalcijevih oksalatnih, uratnih in cistinskih ledvičnih kamnov.

Znano je, da z vnosom magnezijevih soli znatno povečamo količino Mg, ki se izloča z urinom. Več magnezija v urinu zavira nastajanje in rast oksalatnih kamnov, ki ogrožajo prebivalstvo industrijsko razvitih držav enako kot sladkorna bolezen ali pa še bolj.

Kar se tiče hidrogenkarbonata pa je le ta poznan po veliki sposobnosti vezanja kislin in regulaciji kislo/baznega ravnotežja v organizmu na ta način vpliva na zviševanje pH miliea v ledvicah. Alkalno okolje deluje inhibitorno/ preprečevalno na tvorbo teh vrst kamnov.

Za potek presnove je razmerje med kislinami in bazami izrednega pomena. Tudi normalna celična presnova zahteva ravnovesje med kislinami in bazami. Stanje beljakovin, struktura celičnih delov, prepustnost membran, delovanje encimov in hormonov, razporeditev elektrolitov in struktura vezivnega tkiva so odvisni od tega ravnotežja.

Kislinsko-bazično stanje organizma se med drugim določa z merjenjem pH vrednosti krvi, ki pri zdravih ljudeh znaša 7,4. Če zaradi bolezni pade pH vrednost pod 7,37 pride takoj do motenj v presnovi zaradi zakisanja (acidoza), če se pH vrednost zviša nad 7,44 prihaja do motenj zaradi prebitka baz (alkaloza). Znano je, da ima vsaka celična tekočina svojo specifično pH vrednost (npr. želodčni sok: 1,2 – 3; slina: 7,0; sok trebušne slinavke: 8,0; urin: 5,6 – 7.0).

Organizem ima učinkovite regulacijske mehanizme (pufer sistemi v krvi, pljučih, ledvicah) za vzdrževanje pH vrednosti v zelo ozkih mejah, vendar lahko kljub temu pride do porušitve kislinsko – bazičnega ravnovesja. Motnje kislinsko baznega ravnotežja lahko nastanejo iz bolezenskih razlogov (sladkorna bolezen, hiperaldosterizem, kronična odpoved ledvic, zastrupitev z alkoholom, hipokaliemija, edem pljuč in nekaterih drugih), lahko pa tudi zaradi nekaterih zdravil, okužb in neustrezne prehrane (debelost). 

Prevladujoče mnenje sodobne medicine (različno od države do države) je, da hrana ne more vplivati na kislinsko-bazično ravnotežje v telesu. Raziskave pa so pokazale, da je narušeno ravnotežje dandanes najpogosteje posledica obremenitve organizma s prehrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu.

Telo ima na razpolago lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin. Njihova sposobnost je omejena glede na velike količine zaužite predelane in »prazne« hrane, živalskih beljakovin in koncentriranih ogljikovih hidratov.

Organizem zato ni sposoben izločiti vseh začasno odloženih kislin v medceličnem prostoru, kar vodi v obremenitev tkiv in organov s kislinami. Telo izgublja bazične minerale ter skuša odvečne kisline in strupene snovi začasno odložiti v medceličnem prostoru in v sklepih. Zaradi preobremenjenosti organizma se začasno odlagališče spremeni v trajno, kar vpliva na vse presnovne procese v telesu.

Posledice kronične zakisanosti so: pomanjkanje nekaterih mineralov, kronična utrujenost ("burn-out sindrom"), motnje spanja, prebavne težave, motnje koncentracije, mišični krči, driska, glavoboli, nervoza in še bi lahko naštevali. Stalen pribitek kislin v telesu lahko vodi k določenim obolenjem kot so osteoporoza, nekatere vrste ledvičnih kamnov, bolezni srca in ožilja, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, putika, diabetes tip 2, povečana sečna kislina, alergije, poškodbe dentina (zobje), vpliv na avtonomni živčni sistem in mnoge druge.

Zakisanost telesnih tekočin povzroči spremenjene lastnostih rdečih krvnih celic. Te postanejo manj elastične, deformirane in zgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike. Zato težko prehajajo preko kapilar, se lepijo v gruče in tvorijo zamaške. Zmanjšana je viskoznost krvi, lokalna oskrba tkiv in vitalnih organov (srce, možgani) s kisikom.

Pri vzdrževanju tega ravnotežja igra pomembno vlogo natrijev hidrogenkarbonat, ki je močna bazična snov. Služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t.i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja.

Naravna mineralna voda Donat Mg vsebuje velike količine hidrogenkarbonatnih ionov in bazičnega minerala magnezija zato učinkovito pomaga uravnavati kislinsko - bazično ravnotežje.

To so osnovne celice obrambe našega telesa. Vendar pri obrambi sodelujejo še fagociti, centralni živčni sistem, različni hormoni, kompleksi, encimi, koža, limfociti, mastociti, prenašalci ...

Stres vpliva na naše fizično telo in na našo duševnost:

Že 2 kozarca dnevno pokrijeta dnevno potrebo telesa po magneziju. Pijemo hladnega pred obroki, pol ure pred jedjo ali 2 uri po jedi. Nikoli ne pijemo med jedjo, saj s tem poslabšamo absorbcijo.

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi ... Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija. 

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Številne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z njim ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Na dan potrebujemo med 300 in 500 mg Mg, kar pomeni, da je dovolj, če spijemo tri do štiri kozarce mineralne vode Donat Mg na dan. Pijemo jo sobne temperature in pred jedjo. Magnezij se bolje absorbira, če se ne meša s hrano.