Za potek presnove je razmerje med kislinami in bazami izrednega pomena. Tudi normalna celična presnova zahteva ravnovesje med kislinami in bazami. Stanje beljakovin, struktura celičnih delov, prepustnost membran, delovanje encimov in hormonov, razporeditev elektrolitov in struktura vezivnega tkiva so odvisni od tega ravnotežja.
Kislinsko-bazično stanje organizma se med drugim določa z merjenjem pH vrednosti krvi, ki pri zdravih ljudeh znaša 7,4. Če zaradi bolezni pade pH vrednost pod 7,37 pride takoj do motenj v presnovi zaradi zakisanja (acidoza), če se pH vrednost zviša nad 7,44 prihaja do motenj zaradi prebitka baz (alkaloza). Znano je, da ima vsaka celična tekočina svojo specifično pH vrednost (npr. želodčni sok: 1,2 – 3; slina: 7,0; sok trebušne slinavke: 8,0; urin: 5,6 – 7.0).
Organizem ima učinkovite regulacijske mehanizme (pufer sistemi v krvi, pljučih, ledvicah) za vzdrževanje pH vrednosti v zelo ozkih mejah, vendar lahko kljub temu pride do porušitve kislinsko – bazičnega ravnovesja. Motnje kislinsko baznega ravnotežja lahko nastanejo iz bolezenskih razlogov (sladkorna bolezen, hiperaldosterizem, kronična odpoved ledvic, zastrupitev z alkoholom, hipokaliemija, edem pljuč in nekaterih drugih), lahko pa tudi zaradi nekaterih zdravil, okužb in neustrezne prehrane (debelost).
Kislinsko- bazično ravnotežje je ena izmed osnov zdravega življenja
Prevladujoče mnenje sodobne medicine (različno od države do države) je, da hrana ne more vplivati na kislinsko-bazično ravnotežje v telesu. Raziskave pa so pokazale, da je narušeno ravnotežje dandanes najpogosteje posledica obremenitve organizma s prehrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu.
Telo ima na razpolago lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin. Njihova sposobnost je omejena glede na velike količine zaužite predelane in »prazne« hrane, živalskih beljakovin in koncentriranih ogljikovih hidratov.
Organizem zato ni sposoben izločiti vseh začasno odloženih kislin v medceličnem prostoru, kar vodi v obremenitev tkiv in organov s kislinami. Telo izgublja bazične minerale ter skuša odvečne kisline in strupene snovi začasno odložiti v medceličnem prostoru in v sklepih. Zaradi preobremenjenosti organizma se začasno odlagališče spremeni v trajno, kar vpliva na vse presnovne procese v telesu.
Posledice kronične zakisanosti so: pomanjkanje nekaterih mineralov, kronična utrujenost ("burn-out sindrom"), motnje spanja, prebavne težave, motnje koncentracije, mišični krči, driska, glavoboli, nervoza in še bi lahko naštevali. Stalen pribitek kislin v telesu lahko vodi k določenim obolenjem kot so osteoporoza, nekatere vrste ledvičnih kamnov, bolezni srca in ožilja, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, putika, diabetes tip 2, povečana sečna kislina, alergije, poškodbe dentina (zobje), vpliv na avtonomni živčni sistem in mnoge druge.
Zakisanost telesnih tekočin povzroči spremenjene lastnostih rdečih krvnih celic. Te postanejo manj elastične, deformirane in zgubijo sposobnost spremembe zunanje oblike. Zato težko prehajajo preko kapilar, se lepijo v gruče in tvorijo zamaške. Zmanjšana je viskoznost krvi, lokalna oskrba tkiv in vitalnih organov (srce, možgani) s kisikom.
Vloga hidrogenkarbonatnih ionov
Pri vzdrževanju tega ravnotežja igra pomembno vlogo natrijev hidrogenkarbonat, ki je močna bazična snov. Služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t.i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja.
Naravna mineralna voda Donat Mg vsebuje velike količine hidrogenkarbonatnih ionov in bazičnega minerala magnezija zato učinkovito pomaga uravnavati kislinsko - bazično ravnotežje.