Bogovi so ustvarili roke, da duša ne bi ostala nema!
Človeške roke so čudovito spretne in lepe nastale skozi stotisočletja razvoja človeške vrste. Lahko trdimo, da so se naši predniki od opic ločili v trenutku, ko so zmogli obrniti palec proti ostalim prstom.
Kakor je um vodil roke, tako so mu te odstirale skrivnosti sveta. Razum se je z rokami povezal v večen evolucijski krog: razvoj možganov povečuje spretnost rok, roke razvijajo možgane. Poleg oči in ušes so postale naše najimenitnejše čutilo: z rokami svet raziskujemo, tipamo, zaznavamo obliko površin, preizkušamo ali so hladne ali vroče, bodeče ali gladke, če mirujejo ali drhtijo.
Z rokami delamo in se igramo, ustvarjamo in rušimo, ljubkujemo in udarjamo, blagoslavljamo in ubijamo.
Vse to in še več: slepemu roke nadomeščajo vid, gluhemu sluh, z rokami poudarjamo svoje besede, z govorico rok povemo vse, česar z besedami ne zmoremo ali nočemo. Roke so podobno kot obraz zrcalo našega življenja, na njih je zapisano, kako si služimo kruh in celo, kakšni smo po duši.
Kadar zbolijo, zaslužijo skrb, potrebujejo zdravljenje, nego.
Mi vemo, kako z rokami.
SINDROM KARPALNEGA KANALA ALI SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA
Karpalni kanal ali zapestni prehod je ozek tunel na dlanski strani zapestja. V tem kanalu leži mediani živec skupaj z devetimi kitami mišic, ki upogibajo dlan in prste. Tam je dobro zaščiten pred neposrednimi udarci in lahko opravlja svoje delo – senzorično (čutno) oskrbuje palec, kazalec, sredinec in palčevo stran prstanca, motorično pa del palčeve mišične kepe.
Pritisk na živec povzroči najprej motnje delovanja senzoričnega nitja – mravljinčenje in bolečino. Če pritisk ne popusti, okvari tudi gibalno nitje, tako se razvije za sindrom značilna šibkost mišic dlani in z njo povezani nerodnost prstov, padanje predmetov iz rok in podobne nevšečnosti.
Pogosto se sindrom zapestnega prehoda pojavi v slopu sistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene sklepe in jo vsi poznamo pod imenom revma. Gre za najpogostejšo obliko sistemskih bolezni veziva, in sicer revmatoidni artritis.
Prvi simptomi
Bolezen se začne postopoma z blago neizrazito bolečino v zapestju, ki se lahko razširi tudi v predel dlani, na notranjo stran podlakti ali celo do ramena. Vsi prsti razen mezinca postanejo mravljinčasti, omrtvičeni po daljši ali celo krajši prisilni drži zapestja.
Ponoči – sploh proti jutru – so težave bolj izrazite kakor podnevi. Stresanje roke začasno zmanjša težave. Bolj ko bolezen napreduje, slabše je zaznavanje dotika s prizadetimi prsti. Nazadnje postanejo na dotik povsem neobčutljivi oziroma gluhi, roka postane šibkejša in bolj okorna.
Zdravljenje
Dokler so težave le blage in izrazito prehodne narave, jih je mogoče obvladati z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo zapestja in prste. Kadar kljub takemu načinu dela težave vztrajajo ali se stanje celo slabša, so na voljo občasna imobilizacija, zdravila ali operacija.
Operacija poteka v lokalni anesteziji. Živec lahko sprostimo s klasično odprto ali endoskopsko metodo. Operacija je kratka, traja deset do petnajst minut. Kirurški poseg po rehabilitaciji, ki traja do dva meseca, praviloma zelo izboljša stanje.
DUPUYTRENOVA KONTRAKTURA
Nagnjenost k razvoju vezivnih trakov na dlani in v prstih, ki sčasoma skrčijo prste, je genetsko pogojena.
Bolezen zajame dlan in prste, najpogosteje v vrstnem redu prstanec, mezinec, sredinec, palec in nazadnje kazalec. Začetek obolenja je vselej droben, trd vozlič na dlani, ki se postopoma širi v smeri proti prstancu ali mezincu in postaja podoben vezivnemu traku v podkožju.
Počasi se trak skrči in potegne prst v upogib. Roka postaja zato funkionalno vse manj vredna, saj s prsti, ki se ne dajo iztegniti, ne moremo igrati instrumentov, z že upognjenimi prsti pa se ne moremo rokovati, prijemati večjih predmetov, težko sežemo v žep, si nataknemo rokavice.
Ko vozlič na dlani postane moteč, ali če trak že vleče enega ali celo več prstov v upogib ter zmanjšuje kakovost vašega življenja, je čas, da nas obiščete.
Zdravljenje je predvsem kirurško. Poseg lahko večinoma naredimo ambulantno v lokalnem ali regionalnem opoju. V času rehabilitacije, ki traja 6 do 8 tednov, z vajami in opornicami ohranimo ali celo povečamo z operacijo pridobljeno gibljivost prstov.
Kadar so prizadeti samo dlan in osnovni sklepi prstov, je uspeh operacije zelo dober. Velja pravilo, da je zgodnejši kirurški poseg bolj učinkovit kot v pozni fazi obolenja.
SPROŽILNI PRST (TRIGGER FINGER)
Se vam zjutraj boleče zatikajo prsti, morda ves dan ali pa jih niste iztegnili že več tednov?
Sprožilni prst nastane, kadar je gibanje kit, ki upogibajo prst, oteženo in se prst pri upogibu, še posebej pa iztegu, zatika ali upognjen celo povsem zaustavi. Včasih je upor, ki ga je potrebno premagati ob iztegu, tako velik, da je prst mogoče z bolečino iztegniti samo s pomočjo druge roke in pa sploh ne več.
Bolj ko bolezen napreduje, izrazitejši in bolj boleč je preskok, ki vztraja ves dan. Pogosto je zaporedoma prizadetih več prstov, pri diabetikih ali revmatikih tudi več prstov hkrati.
Diagnozo lahko postavimo zgolj na osnovi vaših težav in z opazovanjem ter tipanjem premikajočega se vozliča na Vaši roki.
Zdravljenje je nekirurško in kirurško. Blage, kratkotrajne težave lahko odpravimo z mirovanjem prsta na opornici ali s posebno masažo in zdravili proti bolečinam.
Cilj kirurškega zdravljenja je prerezati pretesno kitno objemko in sprostiti kitni tok. Objemka se nato zaceli, vendar je nekoliko širša in s tem je težavam zaradi zožitve tunela konec.
Gibljivost prizadetega prsta se takoj po posegu popravi. Izboljšanje gibljivosti je pogosto prav dramatično, zlasti če je bil prst prej že praktično negiben.